Mojca Demšar

Glasbena šola je bila zame le obveznost, ne veselje, v orkestru pa mi je bilo lepo. Moja prva orkestrska izku-šnja po glasbeni šoli, ko sem bila že zaposlena kot zdravnica, je bilo sodelovanje v Ljubljanskem simfonič-nem orkestru. Člani orkestra so v glavnem bili pravniki in profesorji, vaje so bile na sodišču, dirigiral je Lo-vrenc Arnič. Spomnim se, da smo šli na tekmovanje v Kerkrade na Nizozemsko, igrali smo 8. Beethovnovo simfonijo in Belo krajino Marjana Kozine, in dobili zlato medaljo.

Potem je orkester zamrl. Po nekaj letih sva se na Eipprovi ulici srečala z dr. Ravnikom. Povabil me je v Zdravniški orkester, zagotovil, da bom zmogla in sem šla. Pri pultu sem sedela z zobozdravnico Evo Poren-ta, včasih pa s psihiatrom Mladenom Vrabičem. Čelista zdravnika sta bila Zvone Rudolf in Jurij Gorjanc, violinisti še Benedik, včasih pa smo sodelovali še s Kornhauzerjevo ekipo.

Mnoga leta že sedim v orkestru s prof. dr. Pavletom Košorokom in se veselim naših novih sporedov, vaj, koncertov in gostovanj.

Hvala, kolega, dr. Igor Ravnik, da si me povabil v Zdravniški orkester Camerata medica!